Baje smo blogerji kurbe. Tako Domen Savič. Moja najljubša bivša sošolka pa: “Vsi smo kurbe, le znesek mora biti dovolj visok.”

Opažam, da se tudi s to trditvijo ne morem povsem strinjati. Dobro, prvi del je povsem resničen, o višini zneska pa bi se dalo debatirati. Mnogokrat je dosti bolj primerna fraza “Kar je, je dobro.”

Kolikokrat smo se znašli v real life situacijah (ah, tu na plano silijo moje prevajalske frustracije, vem, da se boste nekateri poistovetili), kjer smo delo opravili 110-odstotno, z njim bili blazno zadovoljni, plačilo pa ni bilo odslikava naših pričakovanj? Prodajamo se pod ceno in za to smo si krivi povsem in čisto sami.

In zato včasih paše, če ti plačajo.

plačan oglas

EDIT:
Res je, napišem lahko še soj starostni IQ (in to samo zato, ker je nadpovprečen …) Tole so mi izračunali:

Vaš starostni IQ je: 110

Čestitamo, vaš starostni IQ je nadpovprečen. Ste odgovorna oseba, ki skrbi tako za svoj danes kot za svoj jutri. Odgovornosti ne prelagate na naslednji dan in veste, da ste zase in za svoje blagostanje odgovorni predvsem sami. Dni v pokoju se veselite, saj veste, da se boste nanje dobro pripravili. Na ta čas gledate kot na čas, ko boste lahko počeli prijetne stvari. Svetujemo vam zdrav način življenja in dodatno pokojninsko varčevanje, da boste upokojitev dočakali v psihofizični in finančni kondiciji.

  • Share/Bookmark

...komentar [14]


… je palica, s katero se pretepamo. Je tudi razlog, zakaj ima Slončica že dva dni gromozanski musklfibr. (No, ja, četrtkovo ponočevanje bi tudi znalo imeti kak prst vmes.) Kot zagrizena nešportnica (povzela sem moto: Z glasbo proti športu) sem si namreč omislila rekreacijo dvakrat na teden v obliki borilne veščine, podobne mečevanju.

Nad zadevo sem popolnoma navdušena. Fizično sem sicer popolnoma nepripravljena na takšne podvige, ampak z vztrajno1 vadbo mislim, da bom zmogla.

O uspehih poročam kasneje. Trenutno znanje je nekje obratno sorazmerno z navdušenjem nad samo idejo.

index_r5_c8.jpg

Vir: www.fencing.si

  1. ja, če hočem, sem tudi vztrajna []
  • Share/Bookmark

...komentar [8]


Med drugim (in tega drugega je nemalo) je Slončica tudi ognjeljubka. To se manifestira na različne načine. Zadnji med njimi je bila včerajšnja ročna izdelava dveh majhnih ognjenih kroglic, ki bi prižgani morali izgledati nekako takole:

magic_fireball.jpg

Stvarca je res preprosta za izdelavo. Potrebuješ le kos bombaža, sukanec cvirn, šivanko (ki jo je meni med ustvarjalnim procesom uspelo zviti … v meni je očitno živalska moč, ki se je sploh ne zavedam) in lahko vnetljivo tekočino, npr. WD40, svetilni petrolej, ali pa preprost deodorant.

Ko kroglico prižgemo, jo baje lahko mirno držimo v roki, saj je del, ki se segreje (močno močno), zgoraj.

Čas je, da zadevo preizkusim. There be dragons.

  • Share/Bookmark

...komentar [6]


Dejstvo št. 1: Slončica je geek. Če citiram drago mi Wikipedio, to pomeni, da sem “a peculiar or otherwise odd person, especially one who is perceived to be overly obsessed with one or more things including those of intellectuality, electronics, gaming, etc.” Tu naj izpostavim, da nisem nikakršen zasvojenec z elektroniko in računalništvom. Zaključek izluščite sami.

Dejstvo št. 2: Slončica se zelo rada igra z jezikom. Naj se popravim. Slončica se zelo rada igra z jeziki. Mislite si lahko svoje. Ne, ne, ne, ne. Tega pač ne bom dopuščala. V igro povabim le svoji najboljši prijateljici. Slovenščino in angleščino.1

Dejstvo št. 3: Čeprav šele vstopa v 4. letnik študija, si je Slončica že zamislila temo in naslov diplomske naloge.

“Translating the Untranslatable” je torej skromni naslov moje bodoče raziskave. Če nekoliko obrazložim, preučila bi rada strategije pri prevajanju besednih iger pri jezikovnem paru angleščina  -> slovenščina. Primarno v tej smeri, ker imam občutek, da je v anglofonski literaturi tega več.

Vprašanje št. 1: Ali rad/-a bereš?

Vprašanje št. 2: Ali po sili razmer veliko bereš?

Vprašanje št. 3: Si zagrizen/-a jezikoslovec/-ka?

Če si vsaj na eno vprašanje odgovoril/-a2 z DA, potem je ta naloga kot nalašč zate!

Potrebujem namreč primere. Imam sicer približno dve leti časa, da jih naberem3, vendar pa dodatni pari očes vedno pridejo prav. Če torej naletite na kaj, čemur se boste ob branju nasmejali, potem obstaja velika verjetnost, da to hočem. Gimme, gimme, gimme.

  1. Glej dejstvo št. 1 []
  2. OMB, poznam nekoga, ki bi bil ob izdatni uporabi oblik za moški IN ženski spol navdušen … []
  3. pun certainly intended! []
  • Share/Bookmark

...komentar [11]


Nisem pozabila, me pa daje jesenska lenoba. Ne, prečrtaj jesenska, daje me preprosto lenoba.

V nadaljevanju torej poznopočitniške fotke s kratkega popotovanja po Balkanu. Ne pričakujte znamenitosti, that just ain’t my style, baby.

Yugočitnice so se začele in se odvijale v družbi Nike in že dobro znane Renate.

Evo naju

Evo naju

Dva dni sva preživeli v Splitu.

That's us.

Rivijera

Zlezli sva (seveda) tudi na vrh zvonika Sv. Duje (oz. po naše sv. Dominika, se mi zdi). Bilo je grozo vzbujajoče.

Vem, da se sliši otročje, ampak celo pot sva se smejali neverjetnim imenom, ki jih stvarem, krajem in posameznikom dajejo naši bivši bratje. Na sliki je samo en primerek. Poleg tega sva se še posebej navduševali nad priimki politikov, ki so se besno oglaševali širom Hrvaške in BiH. Naj omenim le dva: Bubalo in Šutilo. Pa trgovski center z imenom KEŠ in tako dalje.

Olujna sisa

Olujna sisa

Ker sva v Split šli tudi z namenom učenja surfanja, pa žal vreme in letni čas tega nista več dopuščala, sva odrinili dalje. Naslednja destinacija je bil Mostar, ki je ponoči čudovit.1.

Slavni most

Naprej sva šibali v Sarajevo, kjer je bil na žalost večino časa dež. To naju ni ustavilo pri kulinaričnem raziskovanju. Vegetarijanci bi morda sledečo sliko želeli preskočiti.

Ugotovljali sva tudi, kaj se zgodi, če použiješ tale jogurt2 :


Seveda je na zalogi še kakšna fotka, pa kakšna anekdota tudi. Zanje se bo pač treba potruditi in se najaviti na obisk. :)

  1. Presneto, pa rekla sem, da ne bo znamenitosti []
  2. Spet drugod je napis na jogurtu obljubljal, da je le-ta tečen. []
  • Share/Bookmark

...komentar [2]


Človeku današnjega časa zadeve očitno ne gredo v glavo, če jih ne sliši večkrat. Ne vem, zakaj je temu tako, vendar pa je težnja po ponavljanju čedalje bolj prisotna na vseh področjih življenja.

Najprej s tem začnemo siliti najmlajše televizijske gledalce. Princip Telebajskov temelji prav na ponavljanju. Vse vidimo po dvakrat. Video se ne spremeni niti za trohico. Dobro, si rečemo, malčki vse risanke tako ali tako gledajo nečteto mnogokrat, zakaj jim ne bi ponudili oddaje, pri kateri mami ne bo treba ročno nastaviti ponovnega predvajanja, ampak je to že v samem konceptu. Kaj se pri tem naučijo otroci? Morda to, da si jim nikoli ne bo treba zapomniti ničesar v prvo, saj bo vedno obstajala možnost ponovnega ogleda, ponovnega poskusa.

Ne ostane pa vse le na ravni otrok in risank.

Poglejmo si, kako je sestavljena glasba današnjih dni. Če smo povsem banalni, gre pogosto le za ponavljajočo se sekvenco ritma in dvo-taktovne v-uho-lezoče melodijice, ki ji vsake toliko zaradi učinka (pri katerem množica izusti “Oh”) dodajo zvočni efekt. Ne razumem. Je to moderna oblika psalma, pri katerem je bilo glavno vodilo končno razumevanje glavne ideje? Naj bi s ponavljanjem vedno istega delčka prišli do globlje resnice, do razsvetljenja, do ekstaze? Nekako dvomim.

Da sklenem, ponavljanje je bilo vedno pripomočekpri pomnjenju, pa naj je šlo za memoriziranje držav in njihovih glavnih mest za kontrolno pri zemljepisu, ali pa za vzklikanje parol, ki so krepile narodno zavest.

Česa se želimo naučiti danes?

  • Share/Bookmark

...komentar [2]


Človeško uho je en tak fascinanten organ. Zares zanimive reči se sicer začnejo dogajati šele na notranji strani, ampak že sam uhelj je posrečen. Njegova primarna funkcija ni nič več kot le zbiranje in lovljenje zvočnih valov. Kitajci pa so prišli do zanimive ugotovitve, da imamo na ušesu ogromno število akupunkturnih točk. Kar me pri tem najbolj privlači, je, da zabadanje igle v te točke ne boli, še več – zadeve sploh ne čutimo.

No, po mojem skromnem mnenju bi se akupunkture morali priučiti vsi, ki se ukvarjajo s pirsanjem. Šlo bi z mnogo manj zapleti.

Čemu tak uvod? Slončica ima po novem še eno luknjo v glavi. V ušesu. Zgoraj. Hrustanec. Avč.

Ne, malo pretiravam. Resnici na ljubo me sploh ni bolelo. Dobro, lagala tudi ne bom – seveda čutiš iglo, ampak bolečina je minimalna. Vsaj v primerjavi s tem, kar sem bila pričakovala. Še eno zanimivo dejstvo: pokazala se ni niti kaplja krvi. Če pa to ni neverjetno – človek ti prebode uho, ki to dejstvo popolnoma ignorira in se nanj sploh ne odzove.

Zdaj zgornji del mojega levega ušesa krasi čudovit črn obroček, plain and simple, just as I like it. Luknjo bomo 14 dni pridno oskrbovali in negovali, in to skupaj z drago mi cimro, s katero sva se podali v svet pirsingov. Različno je le uho in oblika uhana – P. likes them big. :)

  • Share/Bookmark

...komentar [4]