Je bil očitno poprejšnji lastnik moje postelje.

Se še spomnite te krasne risanke?

  • Share/Bookmark

...komentar [4]


Nameravala sem bila sicer pisati o dnevu brisače in vseh njegovih razsežnostih, pa me je malo po enajsti uri na sredi Prešernovega trga našel bog.

Cerkev Jezusa Kristusa je veselo prepevala v ozadju, ko sta k meni pristopila dva izmed njenih mladih misijonarjev. (Naj tu omenim, da se nama je z bartom podobna situacija že dogodila nekje pri Tivoliju, končalo pa se je z molitvijo obeh misijonark za naju sredi pločnika.) Ker me je že od nekdaj fasciniralo, kako se te punce in fantje v izjemno kratkem času presenetljivo dobro naučijo slovenščine na vseh področjih in obeh polih komunikacije, sem se seveda zapletla v pogovor in prisluhnila toku skorajda neobarvane slovenščine (z izjemo ptice, ki je postala potica, v moji glavi pa je že nasltal kult vernikov, ki goreče molijo k potici. Bili bi seveda slovenski staroselci.).

Ko sem se počasi naveličala, pa vse je že kazalo tudi na to, da me bodo skušali zvabit na enega njihovih obredov, se je zgodilo natanko to. Prikolesala je ena izmed njihovih nedavno pridobljenih članic (tem se reče raziskovalci), sicer študentka teologije, in menda sva zmenjeni za kavo.

Da pa nad mano bdi Sv. deviški Linguini, se je vendarle pokazalo, ko sem bila povprašana o študijski usmeritvi. Govori se o prevodu mormonske knjige. In jaz imam nekaj telefonskih številk.

  • Share/Bookmark

...komentar [6]


Kako se po madžarsko reče štumfom nogavicam?

Zokni.

  • Share/Bookmark

...komentar [7]


Dober teden dni nazaj sem se brezplačno udeležila hitrega tečaja parkiranja. Potekal je na parkirišču pred velikim supermarketom francoske trgovske verige, izvajala pa ga je ena izmed priveskov wannabe slavnih nogometašev, srednje uspešnih direktorjev ali povsem navadnih maminih sinčkov. Tečaj sem naslovila “Kako parkiraš, ko voziš BMW-ja“, da pa naučenega slučajno ne bi pozabila, dokler se tudi sama ne transformiram v nekoga, ki vozi dotičen stvor, sem vzoren primer parkiranja tudi dokumentirala. Kot velik podpornik neformalnega učenja ti, dragi bralec, fotografije seveda ne bom skrivala, sem pa skrila identiteto avtomobila, da punci ne bi preveč težili za privatne učne ure.

Najprej torej suvereno parkiraš, nato pa izstopiš iz avtomobila, se postaviš za njegov zadek, si strokovno ogledaš mojstrovino, preceniš, če si parkiral dovolj na sredini ali bi mogoče bil potreben popravek, in če si z opravljenim zadovoljen, vehementno odkopitljaš na manikuro.

PS: Na desni ima cameo appearance zopet Renata.

  • Share/Bookmark

...komentar [19]


Danes sem prvič letos videla kresničke. Vsakič znova se zamislim in se vprašam, kako bi bilo, če bi se mi rit zadek svetil. Mnenja sem, da najbrž ne bi bilo najbolj praktično, še posebej, če na delovanje ritne (ne da se mi ukvarjat s korektnostjo) svetilke ne bi imela vpliva. Kaj če bi ti reč zasvetila le, če bi bili izpolnjeni točno določeni pogoji. Denimo, da bi imel zadnjico nadvse bleščečo le, ko bi bil zaljubljen. Tu mi na pamet pade nešteto izjemno nerodnih situacij. Pri tem je ta, da ti ob določeni osebi nenadoma zasveti rit, še najniže na lestvici. Ok, razen če ta oseba ni recimo tvoj zobozdravnik, žarnica pa se ti prižge ravno, ko pripravi sveder. Dejansko najbolj nelagoden bi bil položaj, ko bi ti rit lepega dne ugasnila. Ali pa ta: ženin in nevesta stopata proti oltarju, nakar “puf” in ženinova zadnja plat mrkne. Osramočen pogleda ženo – rit ne trzne. Pogleda proti eni izmed družic in “ta-daaa”.

Ampak, zašla sem. Najbrž rabim kakšno lučko, da bi mi pokazala pot iz neskončnih možganskih vijug.

  • Share/Bookmark

...komentar [12]


Ob rojstva dnevu jim, presvitli gnadi, mero zdravja in klene volje želim.

De b’ zdrav razum jim vselej po pravi poti tje popeljal stopinje, kamor si duha oko je cilj postavilo.

De b’ koštruni nečislani jim končni mir dalí in neslanosti stresati jenjali.

De b’, ko leta krog vnovič traven sreča, nje žar neugasel gôrel in sij njen se krepak ohranil.

  • Share/Bookmark

...komentar [1]


Idrija je od leta 1981 dalje pobratena z mestom Aumetz s severa Francije. Tja je po 2. svetovni vojni odšlo veliko Slovencev, med njimi nemalo izkušenih Idrijčanov, da bi tam našli delo kot rudarji v rudniku železa. Vezi so se ohranile, izmenjave pa se v novejših časih dogajajo bolj na kulturnem in športnem kot na ekonomskem področju.

Leta 2002 je bila idrijska plehmuska tako nazadnje na obisku v Aumetzu (Slončica se je godbi pridružila kaka dva tedna zatem), ponoven obisk pa je načrtovan nekje leta 2012, ko aumeška godba praznuje 90-letnico delovanja. In prav aumeško godbo je bilo prineslo v Idrijo ta konec tedna na dvodneven obisk. Novičko na našem radiju si lahko preberete tukaj.

Ni mi treba razlagat, da sem bila tres occupée in nekoliko stressée, zadolžili so me bili namreč za uradno prevajalko in tolmačko, kar pomeni, da sem praktično cel vikend imela odprt gobec.

Se mi pa takšne zadeve vedno zdijo fenomenalne. Po nekajmesečnem dopisovanju preko elektronske pošte se 1. maja po štirinajsturnem potovanju prikaže poln avtobus Francozov z zelo malo ali popolnoma nič znanja kateregakoli tujega jezika. Razdelimo jih po družinah, ki prav tako ne znajo nič francosko. Čez 10 minut je komunikacija že tekoča, povsod so nasmeški in dobra volja. In pogovarjaš se lahko prav z vsakim izmed gostov. Prav tako se z vsakim izmed gostov, s katerim si si rekel vsaj “živjo”, že mirno lahko poljubljaš. Poljubljanje v Franciji je res zanimiv pojav, pri tem naj vas opozorim tudi na tale prispevek, ki ga je zapisal 1tujec. Z ozirom nanj sem izvedla manjšo raziskavo in dognala, da se v regiji Lorraine, od koder so se pripeljali “moji” Francozi, poljubljajo dvakrat. Sem se pa domislila tudi reka, ki ga bom odstihmal močno promovirala v upanju, da nekoč postane pregovor: “Pazi se Francoza, da ti ne da francoza.”

Skratka. Moje tolmaške sposobnosti bodo zopet na preizkušnji konec meseca, ko se bo ekipa iz Idrije podala v Roiffé, v pokrajino Vienne, kamor so nas povabili na jeux intervillages. Prvič smo se prijateljskih iger udeležili lani v Aumetzu in če bo letos tako genialno, kot je bilo lani, potem se zna zgoditi, da me bo treba dolgo prepričevati, naj se vrnem v rodno deželico na kak izpit.

  • Share/Bookmark

...komentar [14]