Starejši in modrejši so rekli: “Nomen est omen”. Pa je ime res znamenje?

Če povem, da naj bi moje izhajalo iz boginje modrosti, ki se je, tako gnostično izročilo, rodila iz tišine, iz nje pa sta se rodila moški in ženska, potem bi bilo neumno trditi, da si ne želim, da v zgoraj omenjenem reku ne bi bilo kančka resnice (pa ne zaradi vsega tega rojevanja).

Če pa zadeva drži, potem mora vsekakor, če ne še bolj1,  držati tudi to, da te zaznamuje tudi ime, ki ti ga nadenejo drugi. Pri tem mislim bodisi na vzdevke bodisi na enkratna poimenovanja, ki so bila tudi navdih za tale zapis. V minulem tednu sem jih bila namreč deležna nemajhno število. Omenim naj le najzanimivejša dva primerka teh novotvorb.

a) ČEŠPULJA
Neologizem, ki ga je skovala šefica (v pisarni, kjer sem minuli mesec besno prevajala), ko ni razumela enega izmed mojih prevodov. (Je treba dodati, da je bilo poimenovanje povsem neutemeljeno, kajti prevod je bil karseda korekten? Zategadelj sem izbrala alternativno reakcijo privzdignjeni levi obrvi – od smeha sem skorajda res postala češpljeve barve.)

b) HADABEČK
Tu velja najprej razložiti, da gre za cerkljansko (tvorjenka iz mesta Cerkno ne Cerklje) inačico besede hudiček.
Po izvirnosti se sicer ne more kosati s prvo (dasiravno dotične besede ni slišati v izobilju), je pa bila izrečena v dosti prijaznejšem tonu in atmosferi ter namenjena bujnemu naglavnemu okrasju (štrleča goščava, ki bo, če bo vse po sreči, v ponedeljek eliminirana). Pa jo je prav tako izrekel šef. Očitno modrejši.

Pa sem potem šla do strica Googla in ga poprosila, naj mi še sam nadene kako ime. Tale stran ponuja zabaven generator, ki omogoča celo izbiro slovenskih imen. Vas zanima?

Marija Stanislava Kufner

Dunajska 102
Sl2371 Trbonje

  • Website: PureLoser.com
  • Mother’s Maiden name: Vranič
  • Birthday: December 10, 1943
  • Occupation: Histology technician
  1. ojej, danes se očitno trudim izboljšati rekord v odvisnih stavkih … []
  • Share/Bookmark

...komentar [3]


In to precej nenavadna.

V varstvo so mi bili zaupali zajca. Ime mu je Zajc. (Osebno se mi to za zajca zdi precej puščobno ime. Drugače bi bilo, če bi bilo denimo psu ime Zajc. Ako bi bila sama ponosna lastnica dotičnega zajca, bi mu bila nadela ime Bazile. Mogoče Basile. In ja, tu je ogromna razlika. Drugi bi bil potem dejansko Bejzil.) Zajc je star zajc. Ima 9 let, a jih ne kaže. Njegov kožuh je, razen po ušescih (le-ta imajo smešno navado, da so vedno asimetrična; da je torej eno vedno v pozoru, medtem ko je drugo poklapano) še vedno gost, mehek in predvsem črn. Po nekaj dneh privajanja na nov prostor si je Bazile Zajc že upal tudi iz kletke, pri čemer je nastala tale fotografija (nekdo bi moral dejansko slikati mene, kako se po vseh štirih kobacam za Zajcem, ki ni vajen fotografiranja).

Zajc jutri, vsaj mislim, odhaja. Odpira se torej prazno mesto za vse, ki odhajate na dopust, pa nimate kam s svojim hišnim ljubljenčkom. V varstvo sprejemam tudi otroke, pri čemer pa opozarjam, da se zna zgoditi, da bodo deležni istega tretmaja kot manj zahtevni živalski vrstniki.

  • Share/Bookmark

...komentar [13]


Bolj kot sem se dala dol včeraj, se sploh ne da dat dol.

Na kratko: skočila sem z letala.

Detajli:
1. poskus je zaradi slabega vremena propadel prejšnjo soboto v Portorožu. Pa smo se domenili, da se dobimo na Ptuju. Ponudnik storitve: Skery fly.

Samo zadevo je res težko ubesedit, ampak sem obljubila, so here goes.

1. faza: Proba. Detajlna razlaga postopkov v zraku.

2. faza: Oblačenje v gvant. Popolna bojna oprema: kombinezon, varnostni pasovi, letalska čepica, očala. Zelo seksi.

3. faza (med 1. in 3. fazo je mogoče 10 minut): Vkrcanje. 20 minut leta do želene višine (v našem primeru približno 3000 metrov). Priklop na Džoužija (ta je bil možak, ki me je dal dol).

4. faza: Skok. In ne, noben ti ne reče “Zdaj”. Eno sekundo lezeš čez rob letala, naslednjo pa z izbuljenimi očmi že padaš. In to kako. Menda dosežeš hitrost kakih 200 km/h, padaš pa – tako na oko – 30-40 sekund. Občutka niti ne znam opisat. Bom kar Janšo citirala: “To morate probat.”

5. faza: Nekje na 1000 metrih Džouži odpre padalo. Na tej točki ste deležni depilacije bikini predela. Avč.

6. faza: Manevriranje s padalom. Potrebne mišice. Ampak ti pubec (pardon, gre za izkušenega padalca) pusti, da se sam malo hecaš. Izvajanje spiral, ki mi pravzaprav niso najbolje dele, ampak so bile pa mega brzinske.

7. faza (med 4. in 7. fazo je mogoče 10 minut): Pristanek. Menda na rit, ampak pri mojem skoku je bilo nekaj vetra, pa sva pristala kar na nogah. Zelo navpično. Zelo kul.

Zelo zelo kul.

  • Share/Bookmark

...komentar [10]


Včeraj sem se pričakovanj polna odpravila na koncert Katalene. Z Zornikovo dečvo sva bili predtem že imeli radijski intervju in prav fasciniralo me je, kako se lahko skupina, ki je koncertirala denimo v newyorškem Town Hallu, vrne domov in pred Hotelom Cerkno izvede nastop s prav toliko, če ne več, občutka.

YouTube slika preogleda

No, potem pa je usoda hotela, da sem se usedla v neposredno bližino druščine kakih desetih dam in gospodov v tretjem življenjskem obdobju.
Nisem namenoma poslušala njihovega pogovora, a če človek vpije čez blagozveneče note, ki so prihajale z odra, nisem mogla drugače. Na tem mestu bi rada poudarila, da nikakor ne želim izražati kakršnekoli nestrpnosti, ampak to me je pa razkajfalo. Tam so se zbrali očitno izključno samo z namenom, da so popolnoma vsako stvar prešimfali.

“Braaavo, dejte že met pavzo.”
“Ja, TO pa je pesem, ja.”
“Ampak, a veš, kok vaj morjo met za to!”
“Joj, uspavanka.”

Najbolj pa jih je zabavalo, ko se je najpogumnejši med njimi spravil k petju.

Ponavljam: veseli me, da se tudi starejši ljudje zabavajo. Hvala bogu, da hodijo ven, toliko bolje, če se udeležijo kake prireditve. Ampak tam so povsem prostovoljno. Hotel Cerkno tudi še zdaleč ni edini, ki v Cerknem ponuja malo točeno. Je potemtakem obvezno smešenje sebe in ostalih?

Me zanima, kakšen bi bil odziv in kdo bi bil potem nevzgojen, če bi jim kaj takega obzirno namignila.

  • Share/Bookmark

...komentar [4]


Danes je bila Slončica prava mala gozdna vila.
S fotrom sva šla gobarit.

Izkupiček:

- Gobe (in ja, znam jih našteti in identificirati) (primaren cilj dosežen)
- Orehi (v zgodbo pridejo kasneje)
- 3 komarjevi piki
- Presenetljivo nobenega klopa
- Hlače in čevlji of non-identifiable colour…no, wait…it’s mud.
-
Oksimoron s fotrove strani: “Tuki gor prideš v dolino.”
- Bližnje srečanje z medvedom. No, ne ravno medvedom. Moral pa se je bil nedavno sprehajati tam mimo, videla sem namreč nekaj, za kar lahko s skorajšnjo gotovostjo trdim, da je medvedova stopinja. A vidiš?

Najbolj sem sicer navdušena nad orehi. Zakaj, se vprašate.
Ker se že spreminjajo v orehovec!

Sama tega prej še nisem počela, a izkazalo se je, da je postopek povsem preprost.
Potrebuješ 10 še nezrelih orehov. Opereš jih in narežeš na kolobarje. Zaliješ z litrom šnopca. (Foter je na tej stopnji dodal še kumino. V mojem zvarku sem se ji odrekla.) Pustiš en mesec na soncu. Precediš. Zavreš liter vode, dodaš kilogram sladkorja. Zmešaš. Povabiš prijatelje. Uživaš v zmernih količinah.

V naslednji epizodi: Kako sami izdelamo borovničevec.

  • Share/Bookmark

...komentar [12]