Jaz si ne morem pomagat. Vaši iskalni pojmi, drago bralstvo, mi zasolzijo oko, mi napnejo vseh 17 obraznih mišic, ki jih potrebujem za nasmeh, in, na kratko, porušijo notranji mir, za katerega si tako prizadevam. Skratka, všeč so mi.

Pa poglejmo nekaj tistih, ki so kvalificirali za objavo.

1. kung fu panda sporočilo filma. Kaj te je, dragi bralec, gnalo k takšni poizvedbi? Nadebuden človeški mladič? Domača naloga? Nič možganov?

2. fant predlaga da me obišče. Jojme. Kaj mi je storiti? Kako se obleči? Depilacija, hitro! Staro mamo skriti v klet (po obisku je ne pozabi odmrzniti). Pospraviti pliškote in Smrklje.

3. doma narejeni porniči. So seveda povsem drugega okusa kot tovarniško izdelani. Ne vsebujejo pa konzervansov, zato imajo krajši rok uporabe. Naša nona naredi kar dobre, da se malo pohvalim.

4. gel za revmo. Uporaben tudi pri točki 3.

5. dez me pada zdaj sva nora zdaj sva mlada. Poudarek na nora.

6. auspuh, janja. Sklepam da gre za del besedila v filmu Rezervni deli. /dedec leži pod avtomobilom, zakrbljeno dekle ga sprašuje, kaj je narobe. “Ausuph, Janja.”/

7. kaj dela tanja žagar ob delavnikih. Ovbe, tudi meni se je zastavilo to pereče vprašanje. Dokler ne dobim odgovora nanj, trivialna vprašanja, kot je denimo “Kako lahko prispevam k manjšemu onesnaževanju?”, enostavno zanemarjam.

8. kam naj peljam prazne plastenke. Briga me, ker ne vem, kaj v tem trenutku dela Tanja Žagar. /…/ Ne, po ponovnem premisleku sem se zavedla odgovornosti do svojih bralcev. V odgovor ponujam kitico slovenske ljudske pesmi:

Prav poceni ga ne dam,
težko sem ga dobila.
Rajši ga domov peljam,
še bolj ga bom ljubila.

  • Share/Bookmark

...komentar


Eno temeljnih ontoloških vprašanj mi je bilo danes odgovorjeno.

Smisel mojega obstoja naj bi bil v tem, da v življenja tistih, katerih pota v danem trenutku križajo moja, vnesem nekaj surrealizma.

Z definicijo sem pravzaprav zadovoljna, in čeprav je bilo delo doslej povsem naključno, bi kanilo v bodoče (ali v prihodnje? V Krasnem novem svetu ali pa v 1984, ne spomnim se točno, krasno razložé razliko. Eno naj bi bil dogodkovno determiniran, drugo pa odprt  prihodnji čas.) načrtneje zastaviti smer.

Držite se me (ampak ne premočno in ne predolgo, tega ne maram) in skupaj bomo vstopili v deželo onkraj ogledala.

  • Share/Bookmark

...komentar [4]


Veliko slovenske glasbe mi je všeč.
Precej nje toleriram, saj cenim vsaj trud, če že ne kvalitete. Proces ustvarjanja glasbe poznam in vem, da ni enostaven.

Vseeno pa nikakor ne podpiram proizvedenih izdelkov, ki si nadenejo nalepko “pop komad”, zgolj iz razloga, ker je tako skladbo težko ustvariti. Daleč od tega.

Prejle se peljem domov in po radiu (da, ura je že bila dovolj pozna, da so radiji vrteli slovensko glasbo) slišim pretresljivo klavrn kos hrupa, ki bi rad bil glasba. Besedilo, ki ga je bilo nemalo, se je z napredovanjem po časovni premici progresivno slabšalo; zvočna kulisa je na lestvici od ena do vulkan mogoče prešla mejo enoceličarja, nisem pa prepričana.

Vokala – bil je ženski – nisem identificirala, kar je seveda vodilo v spletno iskanje ob prihodu domov. Edini zadetek, ki mi ga je ob navedenem nepozabnem kosu besedila podal stric Google, je bil precej znan blog. In glej ga zlomka, osebku je bil opisan izdelek (še več, celotna plošča, katere sestavni del je bil!) všeč. Celo zelo všeč.

Kot je rekel cimer: sto ljudi, sto čudi. Sem pa mislila, da je slaba glasba vseeno vedno slaba glasba.

  • Share/Bookmark

...komentar


Emily Dickinson

Ponarejena – Pozlačena oseba -
Bi ne hotela biti -
Vseeno kakšni sloji Hudobije
So podlaga moji Čudi -
Resničnost Zdravje je – in Varnost in Nebo.
Kako je puhla, kakšna Izgnanka – je Lažnivost,
Kako Bučí – ko mrtvi smo -

(prevod Mart Ogen)

E. D. me zadene na tolikih nivojih, da je že prav grozljivo.

Vidim po vse redkejših objavah in značaju le-teh, da se iz resničnega vedno bolj selim v fiktivni svet. Je Emily posledica ali vzrok? Sama prav gotovo ni živela v Resničnosti. Pa tako prepričano zveni, a ne? Sebi znamo najbolje lagati.

  • Share/Bookmark

...komentar [2]