Ležal je na pločniku. Z obrazom obrnjenim navzgor ga nič ni ščitilo pred vztrajnimi žarki zgodnjepomladanskega sonca. Ni se zganil, čeprav je bilo videti, da bi ga mogel premakniti že rahel vetrc. Nihče ga ni videl, četudi je mimo njega stopalo nemajhno število čevljev (ponavadi v paru). Sama sem ga gledala že od daleč. Njegove modre oči, ki so nepremično bolščale nekam gor, se niso skladale z ostalo obvezno obrazno opremo, ki jo sestavljajo usta in nos. Nežnost, o kateri so pričale, je bila čvrsto napetim ustnicam in odločni čeljusti gotovo odvzeta že pred časom. Visoko čelo je kazalo zametke še višjega čela, ki bi se mu utegnilo izoblikovati v nekaj letih. Rahla rdečica na licih je nakazovala, da mu položaj ni domač in da se ne počuti prav lagodno.

Stopila sem bližje. Proti njemu sem iztegnila roko in ga pobrala s tal.

Doma sem fotografijo nalepila na posteljo.

  • Share/Bookmark

...komentar [7]


Nefrolog pozna ledvice do obisti.

  • Share/Bookmark

...komentar [4]


Retorično vprašanje: A je kaj lepšega, kot da ti oseba, ki jo ceniš na več nivojih, reče, da ti nečesa ni treba storiti iz preprostega razloga, ker ve, da si tega sposoben?

Ne potrebujem brc v rit, kot sem bila doslej zmotno mislila. Vsake toliko potrebujem majhno dozo odobravanja in spodbud.

Konec stagnacije. Bencin v tank in gasa.

  • Share/Bookmark

...komentar [4]