Ležal je na pločniku. Z obrazom obrnjenim navzgor ga nič ni ščitilo pred vztrajnimi žarki zgodnjepomladanskega sonca. Ni se zganil, čeprav je bilo videti, da bi ga mogel premakniti že rahel vetrc. Nihče ga ni videl, četudi je mimo njega stopalo nemajhno število čevljev (ponavadi v paru). Sama sem ga gledala že od daleč. Njegove modre oči, ki so nepremično bolščale nekam gor, se niso skladale z ostalo obvezno obrazno opremo, ki jo sestavljajo usta in nos. Nežnost, o kateri so pričale, je bila čvrsto napetim ustnicam in odločni čeljusti gotovo odvzeta že pred časom. Visoko čelo je kazalo zametke še višjega čela, ki bi se mu utegnilo izoblikovati v nekaj letih. Rahla rdečica na licih je nakazovala, da mu položaj ni domač in da se ne počuti prav lagodno.

Stopila sem bližje. Proti njemu sem iztegnila roko in ga pobrala s tal.

Doma sem fotografijo nalepila na posteljo.

  • Share/Bookmark

...komentar [7]

 

7 komentarjev





  1. Mojca pravi:

    Seriously? Nalepla si jo na pojstlo?? :D

  2. Slončica Slončica pravi:

    @Mojca: O, ja. In sedaj se cimri odločajo, kdo je večji psiho: možak na fotki ali jaz.

  3. Mojca pravi:

    Glasujem za drugo moznost :)

  4. šuši šuši pravi:

    ja, zdaj pa maš nekoga v postelji. Madonca … pa jaz ne bom mogla tam prespati :D

  5. Slončica Slončica pravi:

    @šuši: Fant v svojem dvodimenzionalnem stanju res ne zavzame toliko prostora … Je pa res, da so tvoji joški še kako tridimenzionalni.

  6. rozonicka pravi:

    Psycho killer! Grooozna psycho faca!!!!!!
    Slončica ti si psiho. Pa sej res ne moreš….

  7. Slončica Slončica pravi:

    @rozonicka: Malo sem zmedena … se prva dva vzklična stavka tudi nanašata name?

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !