Če pa je iz Slovenije, mu težje rečemo rimar. Stvari pač dela rahlo po svoje. Iz tega razloga si bom odslej prizadevala, da se v literaturi uveljavi poimenovanje “slovenska rima”, ki bi označevala kategorijo, v katero spada čedalje več verzov slovenske poezije.

Kategorijo bi nadalje lahko razdelili v dve podskupini:

a) slovenska rima s spremembo kakovosti samoglasnika:
Nič več ne vem,
od kod sploh sem.
1

b) slovenska rima s spremembo soglasnika (pogostejša):
Nič več ne vem,
zakaj sem len.

Bojim se, da bi se brez širjenja zavesti o pojavu nove kategorije rime znalo zgoditi, da bi bolje podkovana literarna kritika slovenskim poetom odrekla mesto v literarnem kanonu današnjih dni, pri čemer bi citirala cvetko iz domačih glasbenih logov:

Arrivederci, Vanč,
pri meni nimaš šans.

  1. Verz je nastal zgolj iz potrebe po demonstraciji rime, je povsem avtorsko delo, ki pa ne nosi ne sporočila niti se ne želi sklicevati na že obstoječe verze. Takisto velja za naslednji primer. []
  • Share/Bookmark

...komentar [4]

 

4 komentarjev





  1. Vojko Šuštaršič pravi:

    Zgoraj imenovana ‘’slovenska rima” naj v demokratični Sloveniji svoje mesto najde. V vsakem vrtcu, šoli, univerzi in v domu naj polni naša srca z ljubeznijo in mirom. Naj se naša draga mamica in očka veselo zavrtita ob zvokih uglasbene poezije.
    in naš cilj bo dosežen, ko njen glas seže tudi v srce našega Daneta Zajca in se na spomeniku zasvetijo v zlatih črkah nesmrtni: ,, Kolko kapljic tolko let,… ,
    Aja, tisto o kakovosti samoglasnika nisem razumel čisto, pa tudi tisto o spremembi soglasnika ne. Konc pa čist štekam.
    Upam, da se moj prispevek navezuje. Če pa ne pa potrebujemo še jezikovnih kotičkov, nujno. :)

  2. Slončica Slončica pravi:

    @Vojko Šuštaršič: Lej si ga no! :) Dobro mi bodi došel.

    Vsak prispevek se navezuje na vse (holistična premisa) in za vsakega se vljudno zahvalim. Dasiravno ne vedno na glas. Tokrat pač: hvala.

    Točka a): samoglasnika, ki bi morala biti enaka, to nista. V podanem primeru se tepeta ozki “e” in polglasnik.

    Točka b): soglasnika, ki bi morala biti enaka, to nista. V podanem primeru se tepeta “m” in “n”. Tudi zadnji podan verz sodi v isto kategorijo.

    Naj živi: rima, ki to ni!

  3. 1tujec 1tujec pravi:

    Mi je všeč tvoja nova teorija (ki sem jo, če se smem pohvaliti, razumel že ob prvem branju), ampak meni je tako vedno všeč, ko kaj na novo popredalčkamo. =D

  4. Slončica Slončica pravi:

    @1tujec: Seveda se smeš pohvaliti, še več, to spodbujam in priporočam!
    Se mi je pa kar zdelo, da bo razdelitev tvojim analitičnim možganom pogodu.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !