Dejansko sem krapa izkoriščala že prej, danes je očitno dan, ko žanjem njega sadove. Zgodili sta se dve stari.

Prejšnja blogovska objava je pristala na Simobilovem uradnem twitterju. Bili so celo tako prijazni, da so me o tem telefonsko obvestili. Pridni.

Prejela sem elektronsko sporočilo, da sem zmagovalka Siolovega valentinovega natečaja po izboru žirije in se bom za nagrado razvajala v dvoje. Me prav zanima, koga mi bodo zrihtali, da me bo razvajal. Upam, da bo prijeten sogovornik. Morda bi veljalo dopisati, kaj naj bi si to čast zaslužilo:

Če iz plašnega dotika,
ki je nežen, omahljiv,
razbereš, kaj vse me mika,
naj to zadosten bo poziv.

Če prek kože in obleke
čutiš, kaj skoz prste gre,
ugledaš sled svetlobe neke,
dotiki dalje naj slede.

A vidiš vse in vidiš dvome
(Raje ne bi? Ali smeš?)
in kot da nikdar ni bilo me,

ti obrneš se in greš.
Ubija to me:
vem, da veš.

  • Share/Bookmark

...komentar [5]

 

5 komentarjev





  1. Naty pravi:

    Zasluženo. :)

  2. Slončica Slončica pravi:

    @Naty: Ne boš verjela, kaj se mi je danes zgodilo! Grem mirno proti domu, nakar izza hrbta zaslišim, kako nekdo name naslovi začetne vrstice dotičnega soneta. Obrnem se in poslušam zanosno recitiranje vse do konca! Moram reči, da sem bila prav ganjena, če ne celo ginjena.

  3. Aleš pravi:

    Čestitam za izbor, tale pesmica pa tudi zmaga ;)

  4. Slončica Slončica pravi:

    @Aleš: Hvala in hvala! =)

  5. Naty pravi:

    Slončica, kaj pa greš mirno proti domu.. ;)

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !