Možnost imam preživeti 14. julij (za nepodučene: francoski državni praznik in very big deal) na obedu v prijetnem majhnem gradiču v zasebni lasti.

Namesto tega bom v službi.

Neprecenljivo.

  • Share/Bookmark

...komentar [4]


Odslej ne več Naty. Draga moja nekdanja cimra, lepo je bilo, dokler je trajalo, a našla sem nekoga, ki ti je kos.

Jorgić ravno tako spretno vihti škarje kot brusilko in tako sem se prejle prav nič obotavljaje sesedla na ponujen mi stol. Po 15 minutah obdelovanja je bila naglavna kreatura končana, tole pišoča pa nadvse očarana. Iz št. 51 sem se nato preselila še v 71, kjer sem bila deležna nadaljnega skalpnega tretmaja, ki mi ga je nudil 1tujec. Izpod zajetne plasti dekoloranta sem se po kaki uri izluščila zadovoljivo blond barve in opravila še zaključne posege s škarjami za redčenje.

Življenje v skupnosti ima torej vsekakor tudi prijetne plati. Poleg sveže pričeske so me ljubi simbiotiki ta konec tedna navdušili še s pripravo krompirjevega bureka krompiruše, za katero sem nekoč mimogrede omenila, da jo naravnost obožujem. Med dobre strani dejstva, da sem med kmalu 80 dedci edino dekle, štejem še vsakovrstna napajanja, palačinke, sladoled ter tisoč in en dobrohoten nasvet (“Ljudje ob oralni uporabi kumaric obolevajo. Slončica, uporabljaj prezervative.”). Morda je nezanemarljiv podatek tudi, da sem v tolikšni množici prvič v življenju lastnica največjih jošk, kar je s temle parom, verjemite mi, precejšen dosežek.

  • Share/Bookmark

...komentar [7]


se mi je dogodila nesreča.

S kombijem smo se peljali z dela, ko je nenadoma postalo nadvse zabavno voznika spodbujati k hitrejši vožnji. Ni si dal dvakrat reči in čez kake pol minute je vozilo v ovinku že zaneslo (policisti bi kot vzrok navedli neprilagojeno hitrost) in zapeljali smo v kanal. Tu naj se ustavim in povem, da sem sedela spredaj, skrajno desno, in tako imela krasen pregled nad dogajanjem. Pa tudi krasen pristanek bi se bil mogel dogoditi, ako fijakar kočije obvladal ne bi. K sreči se je pošlo samo z odtrganim desnim ogledalom, kar so povzročile veje dreves, nesramno postavljenih ob robu ceste. Za trenutek pa sem že videla, kako se bomo prevrnili in koliko dela bi imela z izpolnjevanjem tone obrazcev v bolnišnici in na policiji.

In ko smo že pri prevoznih sredstvih; danes sem videla voznika avtobusa z največjim možnim podbradkom. Blazno se mi je zdelo smešno, do kakšne mere se mu je podaljšal obraz, ko je zapeljal čez ležečega policaja.

  • Share/Bookmark

...komentar [4]


Vsem, ki jih zanima, kako se odvija moj staž v Franciji, bom najlaže ustregla tako, da vsake toliko tu nekaj izstisnem iz sebe. Ne obljubljam velike frekvence, zaenkrat pa tole:

Inštalirana sem na periferiji Nantesa, v apartmajskem naselju. Trenutna ekipa šteje 17 ljudi, v torek jih pride še 17, potem pa bodo prihajali še v nekaj etapah in na vrhuncu del bo tu okrog 80 naših (termin zajema prebivalce bivše Juge in po novem menda tudi okrog 10 Romunov). Odliv se bo dogajal v podobnem ritmu, pričakovati pa je, da bomo z deli zaključili nekje v drugem tednu avgusta.

Kaj pravzaprav delamo: remont gorilcev in cevi v kotlu termoelektrarne na višini do 38 metrov. Kot prevajalka seveda ne čepim le v pisarni, ampak skačem tudi po objektu. Precej. V delovni obleki, kakršno lahko vidite na priloženi sliki: delovni čevlji, hlače, jakna, zaščitna očala, čelada in čepki za ušesa. Preostalo bitje na fotografiji je druga zaposlena oseba v oddelku, ki sva ga družno poimenovala prevajalski sektor Himomontaže. Nisem ga bila povprašala, ak smem fotografijo prilepiti semkaj, tako da njegove identitete ne bodem razkrila, se pa lahko javi sam, če to želi.

Več o delu ne bi, ker je naporno, zanimivo pa za zunanjega opazovalca najbrž niti ne.

Predvčerajšnjim sem se prvič sprehodila tudi po središču polmilijonskega mesta (kar je dobro uro peš stran ali 15min s tramvajem, ki je oddaljen 25min). Zvečer je bilo na ulicah približno toliko ljudi, kot jih je pri nas v času največjih počitnic, če kje zastonj igra Siddharta. (Želela sem povedati, da jih je bilo veliko, ne vem, če mi je uspelo.) Doslej je bil kontakt z domorodci vzpostavljen le na elektrarni, kjer nad nami bdi par nadzornih služb, pri njih pa je zaposlenih tudi kar nekaj mladih in simpatičnih pojav.

V tem trenutku sem pisalno precej iztrošena in zaključujem javljanje, z novicami iz domačih logov (v kolikor so, seveda, branja vredne) pa se oglasite kar tu.

  • Share/Bookmark

...komentar [21]


Čez dva tedna Slončica zapušča rodno grudo in se za tri mesece podaja v neznan ji svet gradbeništva.

Kot prevajalko so me zaposlili pri mariborskem montažnem podjetju, ki bo v Nantesu izvajalo obnovo gorilnikov na termoelektrarni. Nočem se spuščat v podrobnosti, lahko pa brez pretiravanja povem, da bo nadvse stresno in da tromesečni staž ne bo čisto nič počitniško obarvan.

Se pa bom potrudila in vmes objavila vsaj kako fotografijo, na kateri bom v polni deloviščni opremi.

  • Share/Bookmark

...komentar [10]


Ker se mi trenutno v življenju dogaja čisto preveč stvari, o njih seveda na blogu niti besede. Raje znova poglejmo, kaj se da vnesti v Gugl, da človek priroma semkaj.

1. poezija bager.

Brez bagra mi živeti ni,
poslušam ga, kako rohni.

2. brizganje debelostenskih izdelkov. Zmanjkuje mi besed, ki bi mogle opisati čustva, navdajajoča me ob navedenem brizganju. Prepričana sem, da obstajajo specializirane spletne strani, na katerih si je brizganje moč ogledati v številnih posnetkih.

3. verzi o kavi.

Brez kave mi živeti ni,
voham jo, kako diši.

4. slončica boljša polovica. Nanjo naletite, če Slončico srečate v dneh brez PMS-a. Preostali čas ste lahko pripravljeni na slabšo polovico. You have been warned.

5. dekliški modrček za hec. Je vsak modrček, ki ga ima Slončica v lasti. Dekliški. In bolj ali manj za hec.

6. pesem bon či bonči bom bom bom.

Brez bagra mi živeti ni,
poslušam ga, kako rohni.

Bon či bonči bom bom bom.

Brez kave mi živeti ni,
voham jo, kako diši.

Bon či bonči bom bom bom.1

  1. Če bo kdo v voščilu ob prihajajočem rojstnem dnevu prebral kaj podobnega, bo podobnost zgolj naključna. []
  • Share/Bookmark

...komentar [16]


Danes so me pošpikali, da bi dognali, na kaj sem alergična. Trave so naredile največji raztur.

Bula levo spodaj ima premer kakih 2 cm.

Med ostalimi zmagovalci so se znašli še: pršice, lipa, oljka, bukev, gaber, leska in sadje (kjer bi izpostavila jabolko).

  • Share/Bookmark

...komentar [12]


  • Share/Bookmark

...komentar [5]


  • Share/Bookmark

...komentar [1]


Ob vseh pozivih k reciklaži in uporabi bio tega in eko onega se ne najde glas razuma, ki bi pozval k bojkotu nakupa.

Potrošnje željna množica, katere del sem bila še do danes zjutraj, v svojih omarah, na policah in po tleh kopiči preobilje redundantnega imetja. Oblačilij, denimo, ima prav vsak izmed nas v tem trenutku dovolj, da ga
a) ne zebe
b) v njih ni sram pojaviti se v katerikoli družbi in ob katerikoli priliki.
Prav vsak.

In tako je bila tega zgodovinskega jutra sprejeta zgodovinska odločitev treh zgodovinskih oseb.

Začenši z današnjim dnem stopi v veljavo enoletno prenehanje kupovanja odeval in/ali obuval. Vsakršen nujen nakup (odhod na dopust brez spodnjega perila, v bizarni nesreči na delovnem mestu zažgano krilo in podobne nevsakdanje nezgode) mora biti predhodno najavljen in odobren s strani vsaj ene izmed pogodbenic. V kategorijo nujnega nakupa ne sodi “Oh, to sem si pa že od nekdaj želela” artikel. Potencialno darilno pridobljen kos se sprejme, a se k dejanju dajanja oblačilij ne napeljuje.

Ob letu osorej se, reva strgana in ponošena, oglasim s poročilom o poteku akcije (pravzaprav pasivnosti).

  • Share/Bookmark

...komentar [15]