Jezik slovenski materni (no, pa v jeziku nemškem nematernem bi našli podobno opcijo) je že ves čas idealna rešitev problemu, ki ga ima nepozorna okolica s prepoznavanjem Slončice kot pripadnice ženske podvrste. Ker jim tega ne gre ravno zameriti, se odslej naslavljam z “dekle”. Srednji spol. Krasno.

  • Share/Bookmark

...komentar [6]


Bil je povsem navaden večer. Ura je kazala 23.30. Kot ponavadi smo se vse tri cimre oblekle v kamuflažno črno odevalo, si nataknile sončna očala in naglavno pokrivalo. Profesionalno smo za fotografiranje tokrat porabile le kakih 20 minut. Nastali sta dve fotki. Objavljiva je ena.

Medtem ko so mimoidoči na ulici za nami metali nekaj, kar lahko interpretiram le kot občudujoče poglede, smo lahno tekale proti Lokaciji, kakih 200 metrov jugozahodneje. V naši okolici je pogovor potihnil, nadrevesna perjad je za trenutek odložila delo, narava je zastala v pričakovanju.

Nato smo si ogledale svoje delo in bilo je dobro.

  • Share/Bookmark

...komentar [13]


Trebuhobol (natančneje menstrualni jajčnikobol) me je včeraj popoldne vodil k tabletanju. Bolečin morilka se je početrturno spravila na delo in telesno brezobčutje je bilo treba kojkoristiti. Mamilno opogumljena sem izomarila dlakopul. Čeprav je rezultate enkratnega kvaziposkusa zelo neznanstveno posploševati in smatrati za konkluzivne, je bila ena izkušnja polnkufrna.

Naslednjič se podpazdušnega predela mordanajbržpane lotim po 2 nalgesinih.

  • Share/Bookmark

...komentar [7]


Predrago bralstvo, tu sedim,
prenosnik nov je želja moja,
v star ekran molče strmim,
vdala se ne bom brez boja.

A kaj, ko nič ne vem o tem,
ne vem, kje naj se uč ustavi,
in to je vzrok za moj problem -
preveč podob Apel je na ogled postavil.

Mi bolje gre od rok sonet
kot RAM in Linux … saj omagaš.
Vprašam te, svetovni splet,

če ti lahko kako pomagaš,
da vržem stran ta stari skret:
predlagaš, kupim, zmagaš!

  • Share/Bookmark

...komentar [6]


Predvčerajšnjim – dan se je bil komaj zazôril1 – sem se z avtom odpeljala na avtobusno postajo in avto tam tudi pustila. Nato sem cel dan prekolovratila nekje po Primorski. Vračajoč se v rodne kraje so me bili dostavili v neposredni bližini doma. Potrebe po prevažanju včeraj nisem občutila.

Navsezgodaj zjutraj danes pa sem se polna optimizma (in polna prtljage) namenila v Ljubljano.

Stopim ven. Strmim v prazen parkirni prostor pred domačo mi hišo. Prisežem, da je morala miniti minuta, preden sem ozavestila lokacijo iskrega vranca (beri: počasne kobile).

Vprašanje: ali se lastnim luknjam v glavi vedno smejiš, ali se nanje navadiš?

  1. obožujem to besedo []
  • Share/Bookmark

...komentar [5]


Retorično vprašanje: A je kaj lepšega, kot da ti oseba, ki jo ceniš na več nivojih, reče, da ti nečesa ni treba storiti iz preprostega razloga, ker ve, da si tega sposoben?

Ne potrebujem brc v rit, kot sem bila doslej zmotno mislila. Vsake toliko potrebujem majhno dozo odobravanja in spodbud.

Konec stagnacije. Bencin v tank in gasa.

  • Share/Bookmark

...komentar [4]


Eno temeljnih ontoloških vprašanj mi je bilo danes odgovorjeno.

Smisel mojega obstoja naj bi bil v tem, da v življenja tistih, katerih pota v danem trenutku križajo moja, vnesem nekaj surrealizma.

Z definicijo sem pravzaprav zadovoljna, in čeprav je bilo delo doslej povsem naključno, bi kanilo v bodoče (ali v prihodnje? V Krasnem novem svetu ali pa v 1984, ne spomnim se točno, krasno razložé razliko. Eno naj bi bil dogodkovno determiniran, drugo pa odprt  prihodnji čas.) načrtneje zastaviti smer.

Držite se me (ampak ne premočno in ne predolgo, tega ne maram) in skupaj bomo vstopili v deželo onkraj ogledala.

  • Share/Bookmark

...komentar [4]


Letos poleti smo se s (izjemnimi) sošolci podali na absolventski izlet v Makedonijo. Pot tja je dolga, ure na vlaku pa nam je popestrila sledeča zgodba, ki nam jo je s primerno resnim in zaupniškim obrazom zaupala ena izmed sošolk.

Zgodba govori o slovenskem dekletu (sošolka je trdila, da dekle pozna), ki je v diskoteki v Amsterdamu spoznalo prikupnega fanta. Plesu je sledilo intenzivno poljubljanje, nakar je fant predlagal, da se podata k njemu. Akoravno se je punci fant zdel simpatičen, pa je povabilo vendarle odklonila.

Punca se vrne domov in čez nekaj časa opazi, da se ji po obrazu pojavljajo izpuščaji. Obišče zdravnika, ki jo napoti k dermatologu. Po opravljenem pregledu punca ne more verjeti svojim ušesom: gre za izjemno redko obliko izpuščajev, ki se pojavijo v stiku z mrličem.

(Tu zgodba terja prvi presenečen vzdih, a ni še konec.)

Punci (ki je morala biti v strašnem šoku) na pamet ni padel nihče drug kot prej omenjeni Nizozemec. Zadeva je bila izjemno resna in po Facebooku so fanta locirali in na njegov dom poslali policijo.

Tam pa niso našli nič manj kot (tu moj spomin popusti) dve ali tri trupla takisto mladih deklet.

(Prišli smo do drugega klimaksa, umirite se in prihranite sapo, kajti zgodba se preveša v zadnji del.)

Slončica se včeraj v Idriji odpravi socializirat (kar pomeni, da je šla ven). Ura je bila že pozna, ko do nje pristopi postaven mladec (ob tem velja omeniti, da a) Slončico pozna že od prej in b) da je bil precej alkoholiziran). Po nekaj uvodnih frazah mu radovednost le ne da miru:

“A je res, da si se ti leto ali dve nazaj za novo leto neki lupčkala z enim fantom?”

  • Share/Bookmark

...komentar [9]


Je prireditev, ki sta jo pripravila Radio Odmev in radio Alpski val (združena v skupni mreži Primorski val). Na njej je v celem dnevu nastopilo menda slabih dvajset slovenskh glasbenikov.

Slončica je popoldne preživela v radijskem studiu. Ko se je nekaj minut pred sedmo uro zvečer le odpravila tudi na samo prizorišče, je takojci odbrzela pod oder, na katerem je besno prepeval, skakal in osvajal publiko Vili Resnik. Seveda Vili ni bil (poglaviten) razlog, da se je Slončica odpravila pod oder; želela je zgolj pozdravit drage ji radijske sodelavke in sodelavce. To bi ji skoraj tudi uspelo. A je vmes posegel Vili. Kaj je pa reva mogla drugega, kot da mu je nemočna sledila, držoč ga za roko, ki je bila nekoč držala evrovizijski mikrofon?

DSC_0556.JPG

  • Share/Bookmark

...komentar [3]


Po Cerkljanskem je včeraj potekal Ženski turistični rally, tokrat že 10. po vrsti. Naj spomnim, da sva se ga z Majo udeležili že lani in … zmagali.

Letos sva šli torej branit naslov. Ampak konkurenca je bila res huda. Lani je bilo za zmago dovolj, da sva premagali 18 ekip, letos pa je bilo prijavljenih kar 47. Zato sva si za začetek postavili manjši cilj, in sicer da premagava neposredno radijsko konkurenco, ekipo Alpskega vala. Načrtovana psihična sabotaža sicer ni uspela, ker sta bili Špela in Melita čisto preveč simpatični, cilj sva pa vseeno dosegli.

Več kot to. Po prevoženih štirih etapah, solidno izpeljanih družabnih igrah (ki štejejo h končnemu rezultatu, tokrat pa jih je pripravilo Turistično društvo Idrijske Krnice) in fenomenalno izpeljanem poligonu (pri katerem pa so na koncu ženske neorganizirano planile na zapisovalce rezultatov, zaradi česar igra ni štela nikamor) sva z Majo najprej neuradno izvohali, potem pa še uradno prevzeli pokal za osvojeno 3. mesto. Nabaaaaaaš!

Skorajda ni potrebno omenjati, da je bilo tudi letos polno smeha. Ekipa No. 45 je za to poskrbela že na štartu:

Gotovo bom napisala še kako prigodo, le slikovno in zvočno gradivo še izbrskam. Par novic si sicer lahko preberete tudi na Radiu Odmev, slike pa naj bi se tam tudi pojavile v kratkem.

  • Share/Bookmark

...komentar [7]