Nikoli mu ne namenimo nikakršne pozornosti (trikratna negacija, hura!), pa bi mu jo morali. Gre za enega povsem podcenjenih drobnih užitkov v življenju:

kihanje, medtem ko lulaš.

  • Share/Bookmark

...komentar [4]


Tokrat dva hkrati. O blondinkah in o ženskah za volanom.

Ampak nisem bila sama kriva, res ne. Če avto crkne, crkne.

Smola pač, če se to zgodi ravno sredi parkirnega prostora pred nakupovalnim centrom. In če rečem sredi, mislim sredi. To ne pomeni, da je bil znotraj črt, ki označujejo parkirno mesto, ampak v sami sredini med obema vrstama, le sprednji del je hrepeneče molel rahlo v desno.

Flegmatično sem se naslonila nanj in čakala pomoč, medtem pa bila deležna nemajhnega števila očitajočih pogledov. Priznam, tudi sama bi si ob takem prizoru mislila svoje.

NB: Edina oseba, ki je prišla poizvedet, če je kaj narobe in ali bo treba porinit, je bila ženska. Znal pa bi to biti zgolj slučaj, ker sem revo namreč s svojim manevriranjem delno zaparkirala.

  • Share/Bookmark

...komentar [8]


Bil je povsem navaden večer. Ura je kazala 23.30. Kot ponavadi smo se vse tri cimre oblekle v kamuflažno črno odevalo, si nataknile sončna očala in naglavno pokrivalo. Profesionalno smo za fotografiranje tokrat porabile le kakih 20 minut. Nastali sta dve fotki. Objavljiva je ena.

Medtem ko so mimoidoči na ulici za nami metali nekaj, kar lahko interpretiram le kot občudujoče poglede, smo lahno tekale proti Lokaciji, kakih 200 metrov jugozahodneje. V naši okolici je pogovor potihnil, nadrevesna perjad je za trenutek odložila delo, narava je zastala v pričakovanju.

Nato smo si ogledale svoje delo in bilo je dobro.

  • Share/Bookmark

...komentar [13]


Trebuhobol (natančneje menstrualni jajčnikobol) me je včeraj popoldne vodil k tabletanju. Bolečin morilka se je početrturno spravila na delo in telesno brezobčutje je bilo treba kojkoristiti. Mamilno opogumljena sem izomarila dlakopul. Čeprav je rezultate enkratnega kvaziposkusa zelo neznanstveno posploševati in smatrati za konkluzivne, je bila ena izkušnja polnkufrna.

Naslednjič se podpazdušnega predela mordanajbržpane lotim po 2 nalgesinih.

  • Share/Bookmark

...komentar [7]


Včeraj sem se z jezikom dotaknila nosu. Pa ni bil moj.

  • Share/Bookmark

...komentar [2]


Pravkar sem idiom “počiti od smeha” doživela na povsem praktičen način.

Apparently blondes do have more fun.

  • Share/Bookmark

...komentar [6]


Tri anonimna kokošja jajca so danes poletela. Preden bi se kdo zgražal nad metanjem (in tokrat čisto nič simboličnim, temveč prav zelo dobesednim) hrane stran, naj spomnim, da so ti trije potencialno bodoči piščanci vsaj okusili svobodo vetra in premagali evolucijske zavore. Za nekaj krasnih trenutkov pod sabo niso čutili nečesar drugega kot zrak, upirali so se sili težnosti, za bežen trenutek postali v najvišji točki svojega obstoja in se nato s težnim pospeškom (g) in težkim srcem (s) vrnili v naročje matere Zemlje.

Vsako izmed jajc je pravzaprav doletela drugačna usoda.

Prvo jajce je bilo trpežno jajce. Ni popustilo, dokler ni srečalo enakovrednega nasprotnika v obliki mojega desnega sredinca. Jajca nisem povprašala, mene pa je precej bolelo.

Opozarjam na trmasto prilepljen koščič lupine, ki zaznamuje mesto trka med žrtvama.
(Glede na strateško pozicioniranost dlani se lahko kdo javi tudi za šloganje. Ali je za to potrebna leva roka?)

Drugo jajce se je po pričakovanjih razlezlo po tleh.

Tretje jajce pa je se bo za vedno vpisalo v zgodovino kot Matrix jajce. Njegovo majceno nebijoče srce je želelo k zvezdam. Vse je kazalo na to, da mu bo uspelo. A mu je pot prekrižal električni kabel. Naredilo je “krsk” in sanje so se razbile.

  • Share/Bookmark

...komentar [4]


Neimenovano%203.jpg

Kar sem rekla, sem rekla. Našla sem vse posnetke javljanj z 10. ženskega turističnega rallyja. Slabše je, kot sem bila mislila. Tako na radijskih valovih zveni Slončica pod močnim vplivom adrenalina (in res upam, da me ne bo kdaj prijelo, da bi se v eter javljala pod vplivom kakih drugih substanc):

1jav_sb

Pri tem naj v svoje opravičilo dodam, da se je Sanjo na drugem koncu linije res slabo slišalo in se sploh zavedala nisem, da ji izjemno nevljudno ves čas skačem v besedo. To lahko potrdi tudi zadnje skupno javljanje, ko so bili že znani neuradni rezultati (seveda zgolj in samo za radijska ušesa).

zadnje-javljanje

No, na tej sliki pa lahko jasno vidite, kakšno obnašanje te na rallyju ne pripelje na 3. mesto.

02%20100_5682.JPG

To sta drugače punci z Alpskega vala. Ki sta v eter izjavili, da smo prijateljice povsod razen na trasi rallyja, potem pa sta naju mirno poklicali in povprašali za nasvet, kaj jima je storiti, ker ju vsi prehitevajo. Ker sem dobra po duši in kamnu, se seveda nisem držala prvotne strategije težke psihološke sabotaže in jima prijazno svetovala, naj se malce podvizata.

Več slik najdete tukaj, e-članke pa še tukaj in tukaj.

Se vidimo naslednje leto, do takrat pa … NABAAAAŠ!

04100_5678.JPG

  • Share/Bookmark

...komentar [1]


Po Cerkljanskem je včeraj potekal Ženski turistični rally, tokrat že 10. po vrsti. Naj spomnim, da sva se ga z Majo udeležili že lani in … zmagali.

Letos sva šli torej branit naslov. Ampak konkurenca je bila res huda. Lani je bilo za zmago dovolj, da sva premagali 18 ekip, letos pa je bilo prijavljenih kar 47. Zato sva si za začetek postavili manjši cilj, in sicer da premagava neposredno radijsko konkurenco, ekipo Alpskega vala. Načrtovana psihična sabotaža sicer ni uspela, ker sta bili Špela in Melita čisto preveč simpatični, cilj sva pa vseeno dosegli.

Več kot to. Po prevoženih štirih etapah, solidno izpeljanih družabnih igrah (ki štejejo h končnemu rezultatu, tokrat pa jih je pripravilo Turistično društvo Idrijske Krnice) in fenomenalno izpeljanem poligonu (pri katerem pa so na koncu ženske neorganizirano planile na zapisovalce rezultatov, zaradi česar igra ni štela nikamor) sva z Majo najprej neuradno izvohali, potem pa še uradno prevzeli pokal za osvojeno 3. mesto. Nabaaaaaaš!

Skorajda ni potrebno omenjati, da je bilo tudi letos polno smeha. Ekipa No. 45 je za to poskrbela že na štartu:

Gotovo bom napisala še kako prigodo, le slikovno in zvočno gradivo še izbrskam. Par novic si sicer lahko preberete tudi na Radiu Odmev, slike pa naj bi se tam tudi pojavile v kratkem.

  • Share/Bookmark

...komentar [7]


Danes sem se v slabi minuti domenila za motoristični izlet.

Na poti domov sem srečala T.-ja na motorju. Odpravljal se je bil na Bled, pa si je bil premislil vsled slabega vremena. Nič pa mu ni branilo krajšega izleta. Rečeno, storjeno, čez 20 minut sem že bila v polni motoristični opremi (nekolikanj preveliki, a nič zato) in na zadnjem sedežu (a se pri motorjih tudi tako reče?!) hude Honde (kar bi bil, mimogrede hud slogan za Hondo – huda Honda. Nekaj takega kot mean machine.).

In sva šla. Po avtocesti (juhu, brzina!) proti Medvodam. Tam nekje sva se ustavila in si pripravila piknik – neverjetno, kaj vse človek v 15 minutah priprave na izlet uspe postoriti. Še na sendvičke sem se spomnila.

Potem pa so oblaki že precej hudobno pogledovali v najino smer, pa sva šla nazaj. Tokrat po drugi poti, pa ne bom vedela, kje, ker sem buhtelj za geografijo, orientacijo in vse s tem povezane pojme. Sva pa prečkala Gunclje. Kakšno ime – Gunclje. Mega.

Seveda je bil čas za obvezno fotografiranje – svoj prvič sem pa menda morala ovekovečit.

(Prosim, upoštevajte preveliko opremo in samosprožilec, drugače bi se (mogoče) držala manj butasto.)

Ta kratka izkušnja je samo še potrdila ugotovitev, da imam močnomočno rada hitrost. Mislim, da bi se na kaj takega lahko kaj hitro navadila. O, ja.

  • Share/Bookmark

...komentar