Danes je bila Slončica izjemoma izolator in ne prevodnik, kar je njena običajna praksa.

Izoliranje oken je dejavnost, ki ji svet iz neznanega mi razloga odreka mesto v cirkusu. Če na stvar gledam povsem objektivno, si moje današnje aktivnosti prav gotovo zaslužijo svojo točko. Pa poglejmo, zakaj.

a) Gre za delo na višini. Dobro, boste porekli, višina stola res ni huda višina. Se strinjam. Ampak dotični stol je stal ob odprtem oknu 2. nadstropja. Torej je v točko že vključeno dih jemajoče prosto sprehajanje, plezanje in držanje ravnotežja na 5 cm širokem radiatorju brez varnostnih mrež in/ali privezanega umetnika na cca. 10 metrih.

b) Opravek zahteva izjemno gibljivost in sposobnost pregibanja rok pod nepredstavljivimi koti, kar meji na kontorcionizem.

c) V vse skupaj je vključeno še balansiranje mokre in suhe krpe, izolirnega traku in škarij.

Da bi bilo občinstvo nad predstavo navdušeno, so dokazali tudi pogledi in nasmeški naključnih mimoidočih, ko so se ozirali proti oknu, na katerem je v prenekateri čudni pozi Slončica veselo prepevala ob spremljavi radia.

Za zainteresirane pripravljam tudi nastop na domu; morda lahko drago bližnjo osebo presenetite ob rojstnem dnevu. Seveda je v ceno vključena polna izolacija izbranega okna, po želji pa nadenem še domiseln kostum.

  • Share/Bookmark

...komentar [6]


Moj motoristični prijatelj se je domislil genialne ideje. In pridevnika “genialen” skoraj nikoli ne uporabim, kadar ne govorim o lastnih pogruntavščinah.

Na kratko:
Posnel je prvi predstavitveni filmček, sedaj pa sedi pred računalnikom (ker je drugače v življenju povsem neaktiven poba – not) in čaka, da mu boste predlagali, v katero smer naj zgodba glavnega junaka teče dalje. Skratka, da sami postanete scenarist nekakšne nanizanke/nadaljevanke. Oziroma, če vam je druga metafora bolj pri srcu, da pričnete z igranjem najbolj interaktivne videoigrice doslej.

Na dolgo:
Na uradni strani Now What.
(U, glej to, kategorija “Na kratko” je daljša od kategorije “Na dolgo”! Hm … razmišljam ali bi veljalo kaj ukreniti glede tega. Ker dejstvo je, da so ponavadi kategorije “Na dolgo” daljše od kategorij “Na kratko”. Od tu verjetno tudi izvira njihovo poimenovanje. Bilo bi res trapasto, da bi nekaj poimenovali po svojem nasprotju. Čeprav bi pa znalo delovati pri ljudeh, ki vedno zamešajo levo in desno stran. Če bi torej rekli “Na kratko”, bi dejansko pisali ali govorili na dolgo, zadeva pa bi seveda delovala tudi v drugo smer. A postavlja se novo vprašanje. Ali bi ljudje, ki vedno zamenjujejo levo in desno, potem res mislili “na dolgo”, ko bi rekli “na kratko”, ali pa bi tudi tokrat pobrkljali in mislili “na dolgo”, kar bi bilo pravilno le, če bi “na dolgo” pomenilo “na dolgo”, kot pomeni zdaj. Zadevo puščam odprto v nadaljni premislek, rešila pa sem vsaj trenutni problem dolžine obeh kategorij, ki sedaj ustrezata uveljavljenim normam. Fiju.)

Torej, dragi moji, se bomo igrali?

  • Share/Bookmark

...komentar


K prejšnji objavi.

Poražena na matični banki sem opremljena s številko transakcijskega računa in osebnim dokumentom z odločnostjo v očeh in z neobotavljivim korakom vstopila v največjo ljubljansko poslovalnico NLB.

“Problem … bankomat požru kartico … pojutrišnjem na dopust … rabim denar.”

Vsega vajena gospodična na drugi strani ni niti trenila. “Koliko pa?”

Mejdun, mi je odleglo. A preden sem prišla do želenega zneska, je minilo gotovo dobre pol ure. V tem času me je taista gospodična (če to naleti na ušesa, ki so zaslužna za pohvale in nagrade na NLB-ju, se punca piše Brkič in si pohvalo res zasluži) opremila še s Teledomom, študentskim varčevalnim računom, sodelovanjem v nagradni igri, enoletno brezplačno članarino na kartico VISA in (opa!) paketom kart za tarok. “Sem vam zrihtala za na dopust,” mi je zarotniško dejala.

Vprašanje: Ali tudi na bankah poznajo knjigo pohval?

  • Share/Bookmark

...komentar [2]


In to precej nenavadna.

V varstvo so mi bili zaupali zajca. Ime mu je Zajc. (Osebno se mi to za zajca zdi precej puščobno ime. Drugače bi bilo, če bi bilo denimo psu ime Zajc. Ako bi bila sama ponosna lastnica dotičnega zajca, bi mu bila nadela ime Bazile. Mogoče Basile. In ja, tu je ogromna razlika. Drugi bi bil potem dejansko Bejzil.) Zajc je star zajc. Ima 9 let, a jih ne kaže. Njegov kožuh je, razen po ušescih (le-ta imajo smešno navado, da so vedno asimetrična; da je torej eno vedno v pozoru, medtem ko je drugo poklapano) še vedno gost, mehek in predvsem črn. Po nekaj dneh privajanja na nov prostor si je Bazile Zajc že upal tudi iz kletke, pri čemer je nastala tale fotografija (nekdo bi moral dejansko slikati mene, kako se po vseh štirih kobacam za Zajcem, ki ni vajen fotografiranja).

Zajc jutri, vsaj mislim, odhaja. Odpira se torej prazno mesto za vse, ki odhajate na dopust, pa nimate kam s svojim hišnim ljubljenčkom. V varstvo sprejemam tudi otroke, pri čemer pa opozarjam, da se zna zgoditi, da bodo deležni istega tretmaja kot manj zahtevni živalski vrstniki.

  • Share/Bookmark

...komentar [13]


Zadnjič so me bili spomnili na tole klasično skladbo.

Muppet Show rules.

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

...komentar [2]


V našem ljubljanskem gospodinjstvu že nekaj časa pridno poteka zbiranje plastičnih zamaškov1. Če bolje pomislim, bi začela še enkrat.

Že nekaj časa pridno zbiram plastične zamaške.

Namenjeni so nakupu invalidskega vozička, za kar se je obvezala tovarna Plasta na Dolenjskem. Za tono zamaškov naj bi darovala 200 evrov, ampak sama si tone zamaškov res ne morem zamisliti. Do sedaj smo pri nas nabrali tale lični pisani kupček (res si nisem mogla kaj, da slike ne bi objavila), pa ne vem, če je težak pol kilograma. Ga pa danes predajam v očetove roke, ker menda ve, kam z njimi.

Drugače pa se mi reciklaža res ne zdi slaba. Dvignite malo svojo leno rit.

  1. vem, kako se napiše zamešek v množini, hvala lepa []
  • Share/Bookmark

...komentar [25]


Je bil očitno poprejšnji lastnik moje postelje.

Se še spomnite te krasne risanke?

  • Share/Bookmark

...komentar [4]


Nameravala sem bila sicer pisati o dnevu brisače in vseh njegovih razsežnostih, pa me je malo po enajsti uri na sredi Prešernovega trga našel bog.

Cerkev Jezusa Kristusa je veselo prepevala v ozadju, ko sta k meni pristopila dva izmed njenih mladih misijonarjev. (Naj tu omenim, da se nama je z bartom podobna situacija že dogodila nekje pri Tivoliju, končalo pa se je z molitvijo obeh misijonark za naju sredi pločnika.) Ker me je že od nekdaj fasciniralo, kako se te punce in fantje v izjemno kratkem času presenetljivo dobro naučijo slovenščine na vseh področjih in obeh polih komunikacije, sem se seveda zapletla v pogovor in prisluhnila toku skorajda neobarvane slovenščine (z izjemo ptice, ki je postala potica, v moji glavi pa je že nasltal kult vernikov, ki goreče molijo k potici. Bili bi seveda slovenski staroselci.).

Ko sem se počasi naveličala, pa vse je že kazalo tudi na to, da me bodo skušali zvabit na enega njihovih obredov, se je zgodilo natanko to. Prikolesala je ena izmed njihovih nedavno pridobljenih članic (tem se reče raziskovalci), sicer študentka teologije, in menda sva zmenjeni za kavo.

Da pa nad mano bdi Sv. deviški Linguini, se je vendarle pokazalo, ko sem bila povprašana o študijski usmeritvi. Govori se o prevodu mormonske knjige. In jaz imam nekaj telefonskih številk.

  • Share/Bookmark

...komentar [6]


Dober teden dni nazaj sem se brezplačno udeležila hitrega tečaja parkiranja. Potekal je na parkirišču pred velikim supermarketom francoske trgovske verige, izvajala pa ga je ena izmed priveskov wannabe slavnih nogometašev, srednje uspešnih direktorjev ali povsem navadnih maminih sinčkov. Tečaj sem naslovila “Kako parkiraš, ko voziš BMW-ja“, da pa naučenega slučajno ne bi pozabila, dokler se tudi sama ne transformiram v nekoga, ki vozi dotičen stvor, sem vzoren primer parkiranja tudi dokumentirala. Kot velik podpornik neformalnega učenja ti, dragi bralec, fotografije seveda ne bom skrivala, sem pa skrila identiteto avtomobila, da punci ne bi preveč težili za privatne učne ure.

Najprej torej suvereno parkiraš, nato pa izstopiš iz avtomobila, se postaviš za njegov zadek, si strokovno ogledaš mojstrovino, preceniš, če si parkiral dovolj na sredini ali bi mogoče bil potreben popravek, in če si z opravljenim zadovoljen, vehementno odkopitljaš na manikuro.

PS: Na desni ima cameo appearance zopet Renata.

  • Share/Bookmark

...komentar [19]


Danes sem prvič letos videla kresničke. Vsakič znova se zamislim in se vprašam, kako bi bilo, če bi se mi rit zadek svetil. Mnenja sem, da najbrž ne bi bilo najbolj praktično, še posebej, če na delovanje ritne (ne da se mi ukvarjat s korektnostjo) svetilke ne bi imela vpliva. Kaj če bi ti reč zasvetila le, če bi bili izpolnjeni točno določeni pogoji. Denimo, da bi imel zadnjico nadvse bleščečo le, ko bi bil zaljubljen. Tu mi na pamet pade nešteto izjemno nerodnih situacij. Pri tem je ta, da ti ob določeni osebi nenadoma zasveti rit, še najniže na lestvici. Ok, razen če ta oseba ni recimo tvoj zobozdravnik, žarnica pa se ti prižge ravno, ko pripravi sveder. Dejansko najbolj nelagoden bi bil položaj, ko bi ti rit lepega dne ugasnila. Ali pa ta: ženin in nevesta stopata proti oltarju, nakar “puf” in ženinova zadnja plat mrkne. Osramočen pogleda ženo – rit ne trzne. Pogleda proti eni izmed družic in “ta-daaa”.

Ampak, zašla sem. Najbrž rabim kakšno lučko, da bi mi pokazala pot iz neskončnih možganskih vijug.

  • Share/Bookmark

...komentar [12]